»Kot igralcu, ki je igral Tarasa v nadaljevanki, se mi seveda ni bilo treba več ukvarjati z raznimi citostatiki, liofiliziranimi sevi in tako naprej.«

»No, televizija dela. Pravkar ste posneli slovensko nadaljevanko, kriminalko, Primeri inšpektorja Vrenka, ki jo bodo lahko gledalci na TV Slovenija spremljali od 10. januarja naprej. Kako pravzaprav preklapljate iz srbščine v slovenščino? Z lahkoto!«

»Slovenski prevod izvrstno prilagodila mlademu občinstvu in ga mojstrsko uravnotežila z ravno pravšnjo mero mladostniškega izrazja, da prevod nikdar ne izzveni papirnato, ob tem pa se je ves čas držala knjižne jezikovne norme.«

»Ne moremo ostati iste, kot smo vedno bile, kajne?«

»V prevod je skoraj neopazno vtkala jezikovne prvine, ki nakazujejo razliko med knjižnim jezikom in narečnim govorom, ob tem pa ves čas ostajala v mejah jezikovne norme.«

»Počutil sem se kot v ruskem gulagu. Absolutno nobene komunikacije ni bilo s scenaristi ali producenti, delali pa smo v groznih pogojih.«

»Po mojem občutku so primeri bolj zapleteni, mislim, da bo še bolj napeto in še bolj zanimivo. V bistvu sva si z Vrenkom blizu, sva si podobna. On ima rad mene in meni je vedno bolj všeč on, tako da sva se spoprijateljila.«

»Meja je res zabrisana, ker se res počutiš izkoriščano, če moraš pred kamero simulirati spolni odnos. Ne moreš drugače, kot da se počutiš izkoriščano.«

»Naša prva asociacija ob besedi kronika je črna kronika. To v primeru Pascualovih zgodb sploh ni daleč od resnice. Nezakonita melanholija pomeni tudi ljubezen do literature, v kateri je edina naloga junaka to, da je vedno in v vsakem trenutku zanimiv. Beremo jih lahko celo kot kriminalni ali pustolovski roman.«